Iz Slovenj Gradca na španska igrišča, nato pa v avstrijski profesionalni nogomet – pot vratarja Tomaža Stopajnika je dokaz, da lahko talent in trdo delo odprejo vrata tudi na mednarodno nogometno sceno. Med kariero je nabiral izkušnje v Sloveniji, Španiji in Avstriji, med drugim pa zaigral tudi proti slovitemu Real Madridu v španskem kraljevem pokalu.
Danes kot član ASK Voitsberg nadaljuje svojo športno pot, v pogovoru z nami pa je razkril spomine na prve nogometne korake, izzive življenja v tujini, posebnosti vratarskega poklica ter nasvete mladim, ki sanjajo o profesionalni karieri.

Na moje prve nogometne korake imam lepe spomine. Že na prvem treningu me je trener vprašal katero pozicijo bi rad igral, odgovoril sem mu, da želim biti vratar. Tudi trener je bil vesel, saj nihče ni želel igrati na tej poziciji.
Da, nikoli nisem imel v mislih kakšne druge pozicije.
Slovenija mi je seveda dala nogometno izobrazbo in prve izkušnje v profesionalnem nogometu. Tudi Španija mi je dala ogromno novega znanja, naučil sem se nov jezik, spoznal veliko dobrih ljudi , ter seveda neprecenljive spomine. Najbolj mi je v spominu ostala tekma proti Real Madridu, v španskem kraljevem pokalu.

Selitev v tujino je bila lažja kot sem si mislil. Hitro sem se naučil jezika in se vklopil v španski način življenja. Da je vse bilo relativno lahko, mi je pomagala predvsem moja družina, ki mi vedno stoji ob strani.
Letošnji cilj je predvsem odigrati dobro in mirno sezono. Tudi v pokalnem tekmovanju si želimo narediti lepo zgodbo.
Bi se strinjal. Je edinstvena pozicija, kjer se vidi vsaka napaka, zato je predvsem mentalno zelo zahtevna.

Napake so sestavni del nogometa, lahko zgodijo vedno in vsem. Predvsem na vratarski poziciji so seveda zelo očitne. Ko se zgodijo menim, da je treba gledati le naslednjo situacijo in ostati zbran, ko pa je konec tekme pa je čas za analizo. Menim da se iz napak naučimo največ.
Moj nasvet bi bil, trdo delo in zaupanje v sebe. Je pa včasih pomembno imeti tudi malo sreče, tako kot tudi nasploh v življenju.
Proste dni rad preživim umirjeno, da imam čas za sebe. Pogosto pa tudi igram padel ali pikado z prijatelji.
- Najljubši stadion? - Old Trafford
- Najtežji napadalec, proti kateremu si igral? - na tekmi bi rekel Jose Callejon ali Quaresma. Na treningu pa Jack Grealish, ko sem bil na probi v Aston Villi.
- Penal ali "ena na ena"? - 1na1
- Kava ali energijska pijača pred tekmo? - energijska pijača
- Sanjski klub? - Manchester United

Vidim se še vedno v profesionalnem nogometu. Najpomembneje je da ostanem brez poškodb.
Predvsem kot dobrega človeka. Mislim da je to najbolj pomembno.
Tomaž Stopajnik ostaja z nogami trdno na tleh. Čeprav je že doživel številne nepozabne trenutke, ga še naprej vodita želja po napredku in ljubezen do nogometa. Njegovo sporočilo mladim je preprosto – trdo delajte, verjemite vase in ne obupajte, tudi ko pot ni lahka. Sam pa si želi, da bi ga ljudje nekoč, ko bo zaključil športno kariero, predvsem poznali kot dobrega človeka. Morda je prav to največja zmaga, ki jo lahko odneseš z nogometnih igrišč.