Kaj imajo skupnega galerija, Park herojev, Center za socialno delo, Upravna enota in parkirna hišica v mestnem jedru? V okviru projekta Slovenj Gradec – Moje mesto prav ti vsakdanji prostori postajajo prizorišča umetniških intervencij in razmisleka o tem, kako doživljamo mesto, skupnost in drug drugega.
Večletni projekt, ki ga izvaja nevladna organizacija v javnem interesu raum AU v sodelovanju z JZ SPOTUR, že vrsto let razvija mestno jedro kot odprt prostor kulture, srečevanja in skupnostnega življenja. Njegovo izhodišče je preprosto: umetnost ne pripada zgolj galerijam, temveč lahko vstopa v vsakdanje življenje in odpira vprašanja, ki se dotikajo vseh prebivalcev.
Letošnji program se osredotoča na temo meja – ne le tistih med državami, temveč tudi meja, ki se vzpostavljajo v družbi, institucijah in naših predstavah o pripadnosti. Osrednji del programa predstavlja razstava Politika mačka med vrati umetnice Ane Čigon, ki je v galeriji raum AU na ogled do 24. julija in ki je nastala v sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma. Razstava skozi medij animacije odpira vprašanja migracij, identitete in družbenih razmerij ter spodbuja kritični razmislek o sodobnem svetu.
Pomemben del projekta predstavlja tudi vključevanje mladih. Na delavnici Kako se je maček znašel med vrati?, ki je potekala na dvorišču Čajnice Pečko, so dijaki Gimnazije Slovenj Gradec skupaj z umetnico Ano Čigon in kuratorko Lucijo Smodiš raziskovali, kako lahko vizualna pripoved brez besed odpira teme diskriminacije, sobivanja in družbene odgovornosti.
V prihodnjih dneh se projekt iz galerije seli v javni prostor. Umetniške intervencije bodo umeščene na šest lokacij v mestnem jedru – v Ozko ulico pred Centrom za socialno delo, pred Upravno enoto, v Park herojev, h Gandhijevemu spomeniku, k osamosvojitveni lipi ter k parkirni hišici v mestnem jedru. Izbor lokacij ni naključen. Vsaka od njih odpira drugačen pogled na vprašanja pripadnosti, dostopa, spomina, solidarnosti in skupnega življenja.
Projekt Slovenj Gradec – Moje mesto tako že vrsto let dokazuje, da mestno jedro ni zgolj prostor prehajanja, temveč prostor srečevanja, izmenjave in skupnih izkušenj. S prepletanjem umetnosti, javnega prostora in skupnosti prispeva k njegovemu oživljanju ter ga vzpostavlja kot živ in odprt prostor, v katerem nastajajo nove zgodbe, pogovori in povezave. Prav v tem se skriva njegova trajna vrednost – v sposobnosti, da mesto vedno znova odpira ljudem in ga soustvarja skupaj z njimi.
